Lahko bi rekel, da preprosto naključje skozi košarko, ki jo radi igramo v prostem času. Nekega dne sem po eni izmed zaključenih iger slišal Žigo Kokoravca, da morata s Timotejem Čelešnikom se vrniti domov k delu. Ko sem vklopil svoj »provokator« motor in začel vrtati vanj kaj je v resnici glavni razlog za njegov izgovor, mi je predstavil željo njiju in Albina  Bobnarja. Po kratkem pogovoru sem takrat vedel, da imam pred sabo ekipo, ki bo zagrabila za delo kot se zagre.

Svoj prosti čas z največjim veseljem namenim prostovoljstvu, poučevanju kot tudi košarki.

Mislim, da bi druženje ekipe lepo upodobil film »Butec in butec« kjer je prisotna velika volja do dela in želja boljšega jutri.

Nasmeh, toplina in volja do življenja tistih s katerimi smo šli skozi mnoge dni veselja kot tudi žalosti, a skupaj zdržali in ohranili upanje na boljši jutri.

Lahko bi navedel kar svoj moto in k temu dodal, da za to čakati na jutri ni potrebno. Veselo na delo!