fbpx

PROBLEMI, REŠITVE, PREDLOGI

PRAG REVŠČINE IN SOCIALNA IZKLJUČENOST: KAJ VODI V KAJ?

V času tako finančne krize kot kriz vrednot ter prevladujočega ekonomskega sistema sta revščina in socialna izključenost zelo aktualna pojma. Oba sta kompleksna in premoreta veliko različnih razlag in definicij, njuno razumevanje pa je v veliki meri odvisno od vrednot, navad in kulturnega vidika vsake države. Spodaj je predstavljenih nekaj jasnejših definicij obeh pojmov za lažje razumevanje, kje se prekrivata in kje razlikujeta.

Kaj pomeni revščina?

Svet Evrope je 19. novembra 1984 sprejel enotno definicijo, ki revščino opisuje tako: »revne so osebe, družine in skupine oseb, katerih sredstva (materialna, kulturna in socialna) so tako omejena, da jim onemogočajo minimalno sprejemljivo življenje v državi, v kateri živijo«. Pojem revščine se tako ne nanaša le na posameznika, družino ali na določeno skupino prebivalstva, temveč tudi na določeno življenjsko obdobje. Definicija ne upošteva le denarnega pomanjkanja, temveč tudi druge vidike pomanjkanja. Življenje v revščini lahko pomeni različno za različne ljudi: lahko pomeni, da ne moremo plačati najemnine, kredita ali položnic. Lahko pomeni, da nimamo primerne prehrane, ogrevanja ali oblačil. 

Lahko pomeni tudi, da živimo v neprimernih bivanjskih razmerah ali da sploh nimamo prebivališča. Tudi ljudje, ki so zaposleni, so lahko izpostavljeni tveganju za revščino. Plača torej ni nujno vedno dovolj za zagotavljanje dostojnega življenja. Oseba je lahko v eni državi z istimi življenjskimi možnostmi revna, v drugi državi pa ne. Revščina je torej relativen pojem, povezan z in odvisen od družbenega, ekonomskega in političnega konteksta. Temu sledi predpostavka, da so revne tiste osebe, ki si ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo.

Merilo za prag revščine

Merilo, ki velja za prag revščine, je 60 odstotkov srednje vrednosti (mediane) razpoložljivega neto dohodka v državi. Kdor ga ne doseže, mu grozi revščina. Predstavlja najnižji letni razpoložljivi dohodek, ki ga mora imeti enočlansko gospodinjstvo, da ni opredeljeno kot »revno«. Tako se v državi s srednjo vrednostjo 2000 EUR neto dohodka (kar ne pomeni tudi 2000 EUR povprečnega neto dohodka) prag revščine nahaja pri 1.200 EUR neto dohodka. V Sloveniji, denimo, je leta 2021 prag revščine znašal približno 770 EUR neto mesečnega dohodka, kar je celo več od zakonsko določene neto minimalne plače v tistem letu, ki je znašala 736 EUR. V državah Evropske unije je leta 2020 kar 75,3 milijona ljudem grozila revščina, slabim 22 odstotkom prebivalstva EU pa je grozila bodisi revščina bodisi socialna izključenost. 

Kaj pomeni socialna izključenost?

Pri slednji je nabor definicij nekoliko širši. Po Heikkinenu (2000) se socialna izključenost nanaša na razgiban, večdimenzionalen akumulacijski proces izgub in prikrajšanosti, ki “odseka” mladega človeka od tako imenovanega “normalnega povprečja”, ki v sodobni moderni družbi temelji na individualnih vezeh na področju dela, izobraževanja in vrstniškega druženja ter potrošništvu, medijih in prostočasnih aktivnostih.

Po Varuhu človekovih pravic (2008) pomeni nesprejemanje posameznika ali skupine ljudi s strani družbenega okolja. Temelji lahko na rasi, etničnosti, jeziku, kulturi, religiji, spolu, starosti, socialnem razredu, ekonomskem in zdravstvenem stanju. Socialna izključenost odvzame človeku njegove temeljne pravice in je povezana z visoko mero nestrpnosti, prikrajšanostjo in revščino. Je pojem, ki izraža neenakost posameznikov ali skupin prebivalstva in njihove udeležbe v življenju družbe. Lahko jo povezujemo z omejenim ali onemogočenim dostopom do družbenega sistema ali dolgoročno brezposelnostjo, ki temelji na lastnostih skupin, kot so etična pripadnost ali spolna usmerjenost, zdravstveno stanje ali pripadnost družbeno stigmatizirani skupini. Nastopi lahko po dalj časa trajajočem materialnem pomanjkanju, ko ljudje počasi pretrgajo stike z družbenim dogajanjem in postanejo socialno, kulturno in politično izolirani.

Po Rapuš Pavlovi (2005) vključuje tako objektivne situacije ter socialne in ekonomske vidike življenja kot tudi subjektivne izkušnje ter za posameznika razpoložljive individualne in socialne vire. Tesno in dinamično je povezana z materialnim položajem na eni strani ter navadami in vrednotami posameznika na drugi. Tudi Gallie (1999) opozarja, da bi se koncept socialne izključenosti moral bolj uveljaviti in usmeriti pozornost tudi na nefinančne vidike življenja, še posebej pa na problem socialne izolacije.

Večina avtorjev se strinja, da ima socialna izključenost širši pomen kot revščina. Slednja se nanaša na pomanjkanje materialnih dobrin in finančno stanje ter na posameznika kot njegov individualni problem, medtem ko socialna izključenost zadeva družbeno področje. Tako je ne samo iz literature, temveč tudi iz prakse razvidno, da revščina in socialna izključenost praviloma nikoli ne obstajata v vakuumu, ločeni ena od druge. Revščino lahko razumemo kot del socialne izključenosti oz. stanje, ki vodi vanjo.